DRUŽINSKA MEDIACIJA
Družinska mediacija predstavlja enega od zelo učinkovitih načinov reševanja družinskih sporov. Namenjena je družinam, ki so v krizi ali se soočajo z medsebojnimi konflikti, namenjena pa je tudi reševanju spornih vprašanj med posameznimi družinskimi člani ali v povezavi z njimi. Učinkovita je zlasti v ločitvenih postopkih, saj predstavlja enega najmanj neprijetnih in najmanj travmatičnih načinov ureditve medsebojnih razmerij, ki poleg želja zakoncev nenehno upošteva koristi otrok.
Pri ločitveni mediaciji je vloga mediatorja predvsem ta, da partnerjema v razhajanju pomaga pri razmejevanju partnerske in starševske vloge. Partnerja ali zakonca tekom procesa mediacije ozavestita, da se je njuno partnersko razmerje zaključilo, vendar še vedno sta starša svojih otrok. Ločitev ne pomeni konec starševske vloge, še več, starševska vloga se redefinira, zastaviti je potrebno nove okvirje vloge.
Starša se lahko na mediaciji dogovorita, kako bosta lahko najbolje skrbela za svoje otroke, istočasno pa bosta pomirjena in zadovoljna s sprejetim dogovorom. Za otroke je to zelo pomembno. Starša lahko s pomočjo mediacije dosežeta pri komu bodo otroci po ločitvi živeli, kako pogosti bodo stiki z drugim staršem in na kakšen način se bodo stiki izvajali.
Običajno področje, ki ga starša na mediaciji uspešno dogovorita, je tudi preživljanje otrok ter delitev njunega skupnega premoženja. Mediator se nikdar ne postavi na eno ali drugo stran, njegova kvaliteta je v dejstvu, da udeležencema pomaga na odprt in pošten način pogovoriti in dogovoriti se o nerazrešenih vprašanjih, da lahko na koncu dosežeta za oba dober sporazum.
Družinska mediacija se lahko izvaja pred začetkom, med potekom ali po zaključku sodnega ali drugega postopka, ki teče v zvezi z zgoraj navedenimi temami med zakoncema.
Mediacija je prav tako učinkovit postopek, ki se ga lahko zunajzakonska partnerja poslužita pri razpadu zunajzakonske skupnosti.
|
Kontaktna oseba:
|
